S katero revijo ste pa vi odraščali?

Morebiti sta oba brala isto revijo, le da sta jo poznala pod drugim imenom, z nekoliko drugačno vsebino in podobo, a s (skoraj) enakim bistvom. Pionirski list, Pisani list, Pil … Nekoč časopis na štirih straneh, več kot 70 let pozneje zajetna pisana revija.

Vsak ima svoje spomine na Pil

Sama sem revijo brala še pod imenom Pionirski list. Jo željno pričakovala, ker je bila – poleg nemške revije Bravo, do katere smo se v osemdesetih dokopali le tu in tam – edini »vizualni« stik z glasbo in priljubljenimi zvezdniki (stene moje sobe so takrat krasili predvsem posterji skupine Duran Duran in nemškega dua Modern Talking). Ker je z odgovori legendarne tete Justi, ki je s kančkom zdrave pameti in veliko dobronamernega humorja že takrat reševala najstniške zagate, in z besedili, kot so bila tista iz »serij« Blazno resno o … Dese Muck, orala ledino precej bolj sproščenega in neposrednega razpravljanja o temah, ki so odraščajoči mladini blizu.

Pa Vesela šola, ta legendarna Vesela šola, pri kateri me je na občinskem tekmovanju (saj me spomin ne vara in so takrat še bila občinska tekmovanja?) vedno premagal fant, ki se je pisal Pišek. In še danes se (med zardevanjem) spomnim vprašanja Koliko tretjin ima hokejska tekma? in (ob še močnejšem zardevanju) svojega razburjenega notranjega monologa o tem, kako vendar lahko od mene nekdo zahteva poznavanje hokeja.

 Pisanih 70 let

Pionirski list je prvič izšel leta 1948 na treh straneh Delovega velikega formata. Sprva je, značilno za povojne čase, poročal zlasti o mladinskih delovnih brigadah, o Titu in njegovih obiskih po svetu, nalogah pionirjev … Sčasoma postane bolj otroški, literaren in manj političen. V 60. letih začne z razmahom televizije predstavljati pevce, objavljati besedila popevk in se iz novičarsko literarnega, politično obarvanega časopisa počasi levi v revijo, kot jo poznamo danes. Leta 1968 luč svet ugleda Vesela šola, še danes priljubljena priloga ter množično tekmovanje za osnovnošolce.

70. leta prinesejo barvni tisk, hit postanejo posterji in strip – slavni Pipec in Rdeča pesa legendarnega Boža Kosa. V 80. letih pot v Pionirski list najdejo filmi in nadaljevanke, igralci, koncerti, šport, moda. Zaznamuje ga smučarska evforija s Križajem, Petrovičem, Svetovo … Bralcem začne svetovati legendarna teta Justi, ki je najbolj brana še danes, njena identiteta pa je strogo varovana skrivnost.

V 90. letih ob spremembi družbenega sistema iz Pionirskega lista nastane Pisani list, ki veliko obiskuje osnovne šole po Sloveniji, prireja koncerte, živi z otroki … Ob prelomu tisočletja se revija razdeli na PIL, mesečnik za mlajše, in Plus, tednik za starejše šolarje. S prihodom računalnikov in interneta ter navdušenjem najstnikov nad tehnologijo se Plus sčasoma poslovi, Pil pa vztraja in spet postaja vse bolj priljubljen!

Pa Pil danes?

Da je Pil dočakal častitljivih sedemdeset let, ni spreminjal le imena, temveč se je moral ves čas vsebinsko in oblikovno prilagajati, spreminjati ter ohranjati korak z vedno novimi generacijami mladih. Bili so časi, ko je bil tako rekoč brez konkurence na revijalnem področju, tudi drugih omembe vrednih medijev ni bilo, kaj šele interneta, družabnih omrežij in telefonov.

Toda nekaj se vsa ta leta ni spreminjalo. Vedno so ga s predanostjo in zavzetostjo ustvarjali vrhunski uredniki in ustvarjalci z občutkom za mlade in vsebine, ki jih zanimajo. Med uredniki in sodelavci so bili denimo Marta Lešnjak, Suzana Šoster, Zarja Koliševska , Meta Tavčar, Meta Ornik, Ančka Gošnik Godec, Jelka Godec Schmidt, Vinko Möderndorfer, Slavko Pregl, Zvonko Čoh, Manca Košir, Primož Suhodolčan …, v novejših časih, ko Pil nastaja pod uredniško taktirko Jane Zirkelbach, pa denimo Boštjan Gorenc Pižama, Matej de Cecco, Jure Kreft, Urška Kaloper, Irena Duša …

In čeprav Pil sledi željam svojih bralcev, zaradi česar je polovica vsebin v reviji iz popularne kulture, je glavna razlika v primerjavi s številnimi drugimi revijami na tržišču v zdravih vrednotah, ki jih posreduje mladim bralcem, razbijanju stereotipov ter kakovosti vsebin, oblikovanja tiska in jezika (jezik je seveda razrahljan, da je blizu mladim, a še vedno na nivoju).

Veselo prebiranje

Danes Pil berejo šolarji od desetega leta, največ bralcev je med 12-letniki, od tega kar dve tretjini deklet. V Veseli šoli, pri kateri je v najboljših časih tekmovalo tudi 95.000 šolarjev, danes tekmuje okrog 11.000 otrok, še vedno pa spada med najbolj množična državna tekmovanja, enako kot Vegova, Cankarjeva in Stefanova priznanja pa prinaša dodatne točke za Zoisovo štipendijo.

In čeprav so današnji mladi zelo usmerjeni v popularno kulturo, radi berejo tudi vrhunsko književnost za mlade. Zelo priljubljene so Pilove kontaktne rubrike na spletu (svetovalnica, ankete, glasovanja …). Pil še vedno informira, podira tabuje, svetuje, rešuje stiske in odpira teme, ki zanimajo mlade. In seveda zabava.

Je v koraku s časom: heca se na Facebooku, debatira na spletu … In kljub temu da pozornosti najstnikov ne odžirajo le druge revije in televizija, temveč predvsem internet, družabna omrežja in pametni telefoni, se zadnja leta število bralcev in naročnikov spet pošteno zvišuje.
 

Spoznajte revijo PIL

PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji >